Zgodovina dirkališča Masaryk v Brnu

Spomladi leta 1930, se skozi gozd, nad mirno vasjo Popůvky, ki se nahaja deset kilometrov stran od Brna, slišijo udarci lesenih kladiv. Polagalci ploščic v pesek nameščajo  granitne tlakovce. Gradijo novo dirkalno stezo, ki jo je treba končati čez nekaj mesecev. Tudi prva dama Češkoslovaškega motorističnega športa, Eliška Junková, zagotavlja, da bo proga pripravljena do konca jeseni. Rečeno je, da bo proga poimenovana po prvem Češkoslovaškem predsedniku. Govorice so se izkazale za pravilne in legenda je bila zgrajena: Dirkališče Masaryk. Zgodovino znamenitega dirkališča lahko razdelimo na več prelomnih točk. Začnimo na začetku:

1930-1937

Začetki dirkališča Masaryk segajo v leto 1930; v gozd nedaleč od rastočega mesta Brno. Takrat se je z veliko podporo legendarne ženske tekmovalke Eliške Junkove začela pojavljati dirkalna steza s krogom dolgim neverjetnih 29,1 kilometra. Tekmovalna steza je potekala po običajnih cestah, ki jih je bilo treba rekonstruirati v rekordnem času. Obstajalo je več steznih površin iz modernega asfalta, do bolj konvencionalnega betona in do hribovitih tlakovanih tal padajočega dela steze, ki vodi do Popůvky. Dirkači so jih sovražili! V tem času, so tekmovalci prvič in ​​zadnjič krožili po Masaryk dirkališču v nasprotni smeri urinega kazalca. Vozniki so progo zaradi njene težavnosti zelo cenili in spoštovali. Spominjala jih je na znamenito severno krožišče Nürburgring, imenovano 'zeleni pekel'.

Prva dirka se je odvila 28. oktobra 1930 na dan St. Wenceslasa. Noben svetovni tekmovalec ni zamudil priložnosti za sodelovanje. V tej prvi dirki so se Nemci in Italijani borili za medalje. Kljub natančno načrtovani in domiselni taktiki Tazia Nuvolarija na Alfa Romeu je bil nemški Hans Joachim von Morgen prvi, ki je končal in postal prvi zmagovalec dirke na Masaryk dirkališču. V naslednjih letih so se v zgodovino dirkališča zapisala še druga legendarna imena: Louis Chiron je med leti 1931 in 1933 prevladoval na dirkah v Brnu, sledili pa so mu nemci von Stuck, Rosemeyer in Caracciola na ekstremnih avtomobilih Auto Union in Mercedes Benz, s katerimi se italijani v šibkejših avtomobilih, kljub živahnemu navijanju lokalnega občinstva, niso mogli kosati.

1949-1963

Leta 1938, se zaradi političnih razmer in bližajoče se vojne, na Masaryk dirkališču ni odvila nobena dirka. Ta premor je trajal dolgih enajst let. Oboževalci hitrih avtomobilov niso videli povratka tekem vse do leta 1949. V tem času je dirkališče izgubilo zahodni del, zato je bilo skrajšano na 17,8 km. Prav tako pa je bila spremenjena smer vožnje. Poleg tega je prvo leto obnovljene proge pripeljalo do legendarnega imena 'Farin's Turn'. Na tem odseku je Maseratijev italijanski Giuseppe Farina zletel s proge. Preživel je, a v nesreči ubil dva gledalca. Na tej dirki je neverjetnih 400.000 navijačev navijalo za  angleža Whitehead v Ferrariju, ki je prvi prišel skozi ciljno črto. Louis Chiron, predvojni junak, je tudi navdušil občinstvo, saj je najhitreje prevozil krog.

Leta 1946, ko je Winston Churchill govoril o postavitvi železne zavese, nihče v osvobojeni Češkoslovaški ni sumil, da bo leta 1950 svetovna avtomobilska elita ostala za neprepustno mejo. Toda dirkališče Masaryk je prejelo zelo prijetno nadomestilo. Tako se je leta 1950 začela zgodovina cestnih motornih dirk. Kljub temu, da Brno ni bilo zgodaj zapisano v zgodovino svetovnega prvenstva, so najbolj znana svetovna imena prišla v Brno, da bi se borila za lovorike. Češki navdušenci so se celo leto veselili srečanja s tekmovalci, kot so Cambellos, Baltisberger, Kassner, Klinger, Hocking, Dale, Kavanagha, bratje Hinton, Redman, Schneider in Thalhammer skupaj s svojimi vrhunskimi vozniki Šťastný, Havel, Bartoš, Parus, Koštíř, Malina, Lukšík, Slavíček, Čada in Srna. Vzdušje na tekmah je bilo vedno noro.

1964-1974

Leta 1964 je bilo dirkališče Masaryk skrajšano še za štiri kilometre. Naslednje leto se je na koledarju svetovnega prvenstva v motociklizmu odprla nova trasa dolga 13,9 kilometra in začela se je najbolj znana doba dirkališča Masaryk, ki je trajala vse od takrat.

V sledečih letih so se največji motociklistični vozniki borili za stopničke. Giacomo Agostini, drugi najuspešnejši voznik motornih koles v zgodovini dirkališča (po Valentinu Rossiju), je izmenjal mesto z legendami, kot so Hailwood, Read, Ivy, Saarinen, Cecot in Bohumil Staša; češki tekmovalec, ki je bil drugi leta 1971.

1975-1986

Ko so se v drugi polovici sedemdesetih let prejšnjega stoletja naravna dirkališča po vsem svetu začela zamenjevati z umetnimi in zaprtimi, je bilo jasno, da je ista usoda čakala dirkališče Masaryk. Nadaljnje krajšanje proge na 10,9 km ni pomagalo. Trasa ni izpolnila strožjih varnostnih zahtev. Tako se je leta 1982 svetovno prvenstvo zadnjič odvilo na 'starem Masaryk dirkališču'.

Do leta 1986 so se na progi borili le tekmovalci evropskega prvenstva ter avtomobilski tekmovalci. Vrnili so se na Masaryk dirkališče leta 1962, zahvaljujoč ekipam Formule Junior. V njihovih boksih so bila neverjetna imena, vključno s prihodnjimi svetovnimi prvaki Formule 1; Rindtom in Laudo. Med leti 1968-1986 je evropsko potovalno avtomobilsko prvenstvo v Brnu ohranjalo visoke standarde. Vzdržljivostno tekmovanje te serije je gledalcem predstavljalo nešteto odličnih voznikov, o katerih so lahko prej le prebirali v specializiranih revijah.

Od leta 1987

Moderna zgodovina dirkališča Masaryk v Brnu se je začela leta 1987. Dve leti po začetku gradnje je začela delovati sodobna ograjena steza. Nova nekonvencionalna proga je bila zgrajena v gozdu na obrobju okrožja Brna, imenovanega Žebětín.

V začetku leta 1987 se je serija motociklističnih prvenstev vrnila na dirkališče Masaryk. Njegova tradicija v Brnu sega v leto 1965.

Dirkališče Masaryk je uspelo ohraniti svoj položaj v tržnem gospodarstvu in danes spada med najpomembnejše svetovne dirkalne steze.

Leta 1998 so bile razširjene kabine, VIP saloni ter dokončani prostori za dirkače. Pozimi leta 2007/2008 je bila površina steze popolnoma spremenjena.